Pomembna obvestila

Novosti in objave

Baldrijan – Zdravilna špajka

Baldrijan (Valeriana officinalis) v naravi najdemo na vlažnih nižinskih travnikih, lahko pa ga gojimo tudi na vrtovih. Že stoletja ga ...
Preberi Več

Kamilice

Na negnojenih, zapuščenih njivah se rada razbohoti nežna enoletnica kamilica (Chamomilla recutita). Na 20 – 50 cm visokih, razvejanih steblih ...
Preberi Več

Velika kopriva

Njena zdravilna moč je znana že dolgo in je neizmerna. Vsestranska je tudi njena uporaba. Iz nje pripravljamo sok, čaje, ...
Preberi Več

Delavnice, tečaji:

julij 2021
Za obdobje ni dogodkov!
Koledar dogodkov

Uporabna BD – PREPARATI

Primer uporabe BD preparatov – OZIMNA ŽITA

Sejemo na dan za plod. Škropimo takole: trikrat preparat 500 neposredno pred setvijo, trikrat preparat 501 pol ure po sončnem ...
Preberi Več

Primer uporabe BD preparatov – KROMPIR

Zemljo pripravljamo že jeseni tako, da jo poškropimo z lastnim škropivom proti koloradskemu hrošču (izdelava je opisana v Setvenem priročniku), ...
Preberi Več

Priporočilo za dvig odpornosti rastlin pred nizkimi temperaturami

Za zmanjšanje škode na kmetijskih kulturah zaradi naglega padca temperature priporočamo uporabo baldrijanovega preparata (P 507). Baldrijan (Valeriana officinalis) uravnava ...
Preberi Več

Pretekli dogodki:

Za obdobje ni dogodkov!
Arhiv dogodkov

Kaj je biodinamično kmetovanje?

Biodinamično kmetovanje je najstarejša in najbolje raziskana oblika ekološke pridelave, ki se je pričela uveljavljati po letu 1924 in se nato naglo razširila po vsem svetu.Z izvirnim pojmovanjem naravnega razvoja omogoča odklon od konvencionalnih vzorcev, ki vse bolj ogrožajo naše okolje, slabijo zdravje, našo samopodobo ter gospodarsko moč. Zato biodinamiki usmerjamo strategijo in aktivnosti v pridelavo in predelavo zdrave hrane ter k ohranitvi zdrave zemlje.

Biodinamično kmetovanje je impulz proti degeneraciji. Tako bi najbrž najbolje opisali omenjeno metodo v enem stavku. Biodinamična metoda izhaja iz Kmetijskega tečaja dr. Rudolfa Steinerja, ki ga je ta pripravil leta 1924, in na katerega so pomembno vplivale zgodovinske okoliščine. Kmetijski tečaj velja za enega najpomembnejših prelomov, ki vplivajo na razvoj kmetijstva v 21. stoletju.

Pri eko se prevečkrat zadovoljimo s tem, da kemično-sintetična sredstva zgolj zamenjamo z biološkimi, medtem ko biodinamiki ostajamo zvesti naravnim izvorom rasti in razvoja, ki nikakor niso gnojila in pesticidi, temveč naravni dejavniki, kot so toplota, svetloba, vlaga, minerali … Gnojenje biodinamiki razumemo kot oživljanje tal, kajti le živa tla zagotavljajo zdravo rast in razvoj, škodljivce pa obravnavamo kot simptome porušenega ravnovesja. Naše delo je torej oživljanje tal in ohranjanje ravnovesja.

V biodinamični pridelavi ni dovoljeno uporabljati nobenega sintetičnega sredstva, tudi organsko pridobljena so strogo omejena in dovoljena le v določeni količini in pod posebnimi pogoji. Biodinamiki kakovost svojih živil izboljšujemo predvsem s skrbjo za ohranjanje zdravja in rodnosti tal, zato zemlje ne gnojimo z gnojevko in nezrelimi komposti. Za zdravje komposta uporabljamo posebne zeliščne pripravke. Zdravje rastlin krepimo z zeliščnimi pripravki, s čaji, izvlečki, s pravilnim kolobarjenjem in z upoštevanjem pravega časa za vsako opravilo. Živali v hlevih niso privezane, kravam se ne režejo rogovi, oploditev živali se opravlja po naravni poti …

To v praksi pomeni, da se na kmetiji namesto lahkotopnih mineralnih gnojil uporabljajo zreli komposti in posebni biološko-dinamični preparati ter homeopatski pripravki. Drevesa se okopavajo po posebnem sistemu, preostala površina pa se izmenično kosi ter pri tem upošteva razvojne faze koristnih organizmov. Ne kosi se npr. med razvojem pikapolonice, saj odlaga jajčeca na travne liste. Pri obrezovanju se upošteva mera zlatega reza, redčenje pa se izvaja ročno, vse do obiranja.

Posebnost biodinamičnega kmetovanja je upoštevanje kozmičnih ritmov. Tako kot se v klasični kmetijski pridelavi upošteva ritem leta in v skladu s tem posamezno kulturo seje, sadi in spravlja, se v biodinamičnem načinu kmetovanja ravna še po ritmih meseca, tedna, dneva in celo ure. Zato npr. obrezovanje opravimo v času padajoče lune v dnevih za plod, saj se rane hitreje in bolje celijo. Obiranje na dan za plod podaljšuje obstojnost plodov, vsebnost izmerjenega C-vitamina je višja … Pri izračunavanju točnih rokov za izvedbo posameznih ukrepov se ravnamo po podatkih lastne agrometeorološke merilne postaje ter po priporočilih biološko-dinamičnega centra Goetheanum v Dornachu. Pri vsakodnevnem delu je vodilo Setveni koledar Marie in Matthiasa Thuna.

Iz konvencionalnega načina kmetovanja danes prehajamo v ekološki način, vendar ne spreminjamo pogleda ali načina delovanja. Zamenjati kemična sintetična sredstva z biološkimi ni premik v evoluciji človeka. Kemične strupe samo zamenjujemo z biološkimi. Med kemično in biološko vojno ni bistvene razlike. V obeh primerih so mrtvi. Z biodinamiko smo dobili prvo metodo, pri kateri ni treba več ubijati.

Raziskave znanstvenikov z Nove Zelandije, izsledke katerih je objavila revija Science v svoji 260. številki, so pokazale, da obdelava tal na običajen način z mineralnimi gnojili in kemijskimi “zaščitnimi” sredstvi (kot so razni pesticidi ali insekticidi) dolgoročno izčrpava prst, uničuje njegovo rodovitnost in povzroča večanje različnih oblik bolezni ter čezmeren razvoj živalskih “škodljivcev”. Rodovitnost prsti z zmanjšanimi “stranskimi” učinki ohranja ekološka obdelava tal, medtem ko biodinamični način obdelave tal edini povečuje rodovitnost (povečuje odstotek hranilnih snovi v zemlji) in zmanjšuje različne oblike škodljivih posledic kmetovanja za človeško družbo in naravo.

Gledano z gospodarskega vidika ima biodinamična pridelava neizmerne prednosti, ki jih mnogi še ne morejo povsem razumeti, kajti kmetijstvo se še vedno obravnava kot gospodarska dejavnost s takšnimi ali drugačnimi finančnimi učinki in ne kot pridelava hrane, ki mora imeti pozitiven vpliv na počutje ljudi in živali. Še vedno je v ospredju vprašanje, koliko pridelamo, namesto da bi se vprašali, kako pridelamo.

Dokler bomo, na primer, zdravstvo obravnavali z vidika števila bolnikov, si najbrž ne moremo obetati zmanjšanja števila pacientov, mar ne? Vse dokler bo imela prednost količina pred kakovostjo, bo enako z zdravo prehrano.

Živimo v času, ko se nam nenehno vsiljuje tuje poglede, zato so danes možne politične odločitve, ki zgolj reagirajo na aktualne probleme in krize, namesto da bi vodile sistem. Možni so šolski sistemi, ki v skrbi za lasten obstoj zanemarjajo razvoj otrokovih potencialov, zdravstveni in kmetijski sistemi, ki se spopadajo s simptomi, namesto z vzroki bolezni, finančni sistemi, ki denar pojmujejo kot blago in ne kot sorazmerje vrednosti realnega gospodarstva. To, kar mora vsak pri sebi storiti je, da si izoblikuje svoj pogled, svoj zorni kot, iz katerega bodo izhajala njegova dejanja in da se ne predaja temu, kar ponuja ekonomska, politična ali kakšna druga propaganda.

Z dr. Rudolfom Steinerjem se je spremenil pogled na stvari, ki ga večina goji. Še vedno živimo v času, ko delujemo proti. Proti škodljivcem, proti boleznim in tako naprej. S Steinerjem se ta paradigma spremeni. Zavemo se, da moramo delovati za. Za Zemljo, za naravo, za zdrav način življenja posameznikov in družbe, za trajnostni razvoj …

Kmet, ki mu je pomembno samo to, da pridelek obvaruje pred pleveli ali škodljivci, bo rešitev problema hitro našel v uporabi pesticidov. Če pa pogleda z roba tega istega polja, bo opazil, da pretirana uporaba pesticidov škodi organizmom v tleh in onesnažuje vodo ter bo uporabo teh sredstev morda omejil. Tisti pa, ki na pridelavo gleda iz zornega kota svojih kupcev in pri tem ugotavlja, da ne živi ločeno, ampak je tudi sam del v skupnost povezanih ljudi, bo prej ali slej pričel pridelovati zdrava živila. Biodinamik bo tak odnos vzpostavil z vso naravo in svoj trud usmerjal v ohranjanje ustreznega ravnovesja.

Omenjene oznake so registrirane in strogo kontrolirane oznake, za katere veljajo z zakonom določeni predpisi o načinu uporabe.

Splošni pogoji za pridobitev certifikata ekološke pridelave in/ali predelave:

• najmanj 95 % sestavin mora biti sledljivih iz eko pridelave,

• morebitni dodatki morajo biti izključno naravnega izvora,

• v predelavi se ne sme uporabljati gensko spremenjenih encimov ali sintetično pridobljenih sestavin,

• pri živinoreji je prepovedana uporaba antibiotikov in hormonov, določeno je število dni, ki jih morajo živali preživeti na prostem, nujna je organska krma …

 Živila z oznako Demeter izpolnjujejo vse pogoje, predpisane z ekološko pridelavo in predelavo, poleg njih pa še dodatne zahteve biodinamike.

Demeter je že od leta 1928 ime svetovne blagovne znamke za pridelke, pridelane po biodinamični metodi.

Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla.

Rudolf Steiner, 1921
več o Rudolf Stenierju
Še več o bioinamiki…

Biodinamično kmetovanje je impulz proti degeneraciji. Tako bi najbrž najbolje opisali omenjeno metodo pridelave v enem stavku.Biološko-dinamična metoda izhaja iz Kmetijskega tečaja dr. Rudolfa Steinerja, do katerega je prišlo pet let po koncu prve svetovne vojne in na katerega so pomembno vplivale zgodovinske okoliščine.

Rudolf Steiner prihaja z idejo, da je nasprotje degeneraciji ponovna povezanost Zemlje s kozmosom. Povedano drugače, kozmične sile je potrebno okrepiti, revitalizirati in jih povezati z Zemljo. Ob tem se navadno pojavi vprašanje: »Ali ni Zemlja del kozmosa in ali kozmične sile ne sevajo nenehno nanjo?«

Začetki slovenske biodinamike segajo v leto 1984 s predavanjem Marie Thun v okviru festivala Idriart na Bledu. Leta 1991 je bilo ustanovljeno društvo Ajda Vrzdenec, temu pa so sledila ostala društva, ki so povezana v Zvezo društev za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda – Demeter Slovenija.

Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje PODRAVJE je ustanovljeno z namenom uresničevanja skupnih interesov oseb, ki se v skrbi za ohranjanje naravnega okolja in življenja v njem zavzemajo za pridelavo živil visoke prehranske vrednosti.

Biodinamika v luči aktualnih dogajanj

Večini ljudi je biodinamika znana kot ena od oblik kmetijske pridelave. Nekateri jo poznajo tudi po tem, da je služila kot izhodišče organsko-biološki ali krajše ekološki pridelavi, ki jo je v 60-ih letih prejšnjega stoletja pričel razvijati švicarski agrarni politik dr. Hans Müller. Kot poznavalec se je zavedal, da je preobrazba v biološko-dinamično kmetovanje dolgoročni cilj, zato je uporabil zgolj tiste segmente, ki so omogočali, da so kmetijski obrati postali neodvisni od dokupa surovin. Tako kot dr. Rudolf Steiner je tudi dr. Müller opozarjal, da so zdrava tla prvi pogoj za zdravje rastlin in kmetom pripisoval odgovornost za narodovo zdravje. Danes je ekološka pridelava ena najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti po vsem svetu in se je izkazala za najmanj občutljivo tudi v obdobju recesije.

…preberi celi članek na povezavi.

BD v luči aktualnih dogajanj